Erozija

Tukaj si lahko preberete:

Kaj je erozija?
Kakšne vrste erozije delujejo pri nas?
Značilni primeri vodne erozije

Kaj je erozija?

Erozija je premikanje, odnašanje in spiranje površinskih zemljinskih slojev, prsti in humusa, pa tudi površinsko izpostavljene preperele ali pretrte kamnine. Erozijo povzročajo vode, gravitacija, veter in ledeniki.

Ogrožajoča erozija je erozija, ki se pojavlja ob ekstremno močnih padavinah in visokih vodah. Takrat prihaja do nanašanja hudourniških sedimentov - kamnov, blata, gruščev in drobirja, ali pa do spodjedanja brežin in bregov vodotokov. Hudourniški sedimenti se ob hudourniških izbruhih, t.j. ob neurjih odložijo ob ovirah na vodotokih (mostovih, prepustih, ...), vzdolž vodotokov, na vršajih ob izteku v doline in na izravnavah, kjer transportna moč vode popusti. Skrajni primer vodnega transporta materiala so drobirski tokovi, tu obravnavani pod masnimi tokovi
Druga vrsta ogrožajoče erozije je podorna erozija, ki jo tu obravnavamo pod skalnimi podori.

Kakšne vrste erozije delujejo pri nas?

Vodna erozija je na območju Slovenije daleč prevladujoča. Ploskovno (površinsko ali medžlebično) erozijo povzroča dež, ki spira površino in kamninske delce. Ob tem nastajajo v smeri nagiba pobočja najprej plitvi žlebiči (žlebična erozija), ob nadaljnji globinski eroziji v dnu žlebičev pa jarki (jarkovna erozija).
Čim večji je padec vodotoka in čim večji je njegov pretok bolj intenzivno je njegovo delovanje, ki pa je odvisno tudi od odpornosti kamnine v strugi na erozijske procese.
Najintenzivnejša erozija in transport kamninskega materiala deluje vzdolž hudournikov (hudourniška erozija), pri nas značilna za alpski in hriboviti svet.
Posledica hudourniške erozije ob vremenskih ujmah (hudourniških izbruhih).
Ob vodotokih, poleg globinske erozije v njihovem dnu, nastopa še bočna erozija, katere posledica je širjenje struge v boke in ogrožanje terena ob vodotoku.
Ob obali morja, kjer se obala zajeda v hribovit teren nastajajo, kot posledica morske erozije klifi s strmimi visokimi in nestabilnimi brežinami (slovenska morska obala).
Podorna oziroma porušitvena erozija je v hriboviti in alpski Sloveniji zelo razširjena.
Nastopa na strmih skalnih stenah zaradi mehanskega preperevanja. Pod njimi zato nastopajo melišča.
Druge vrste erozije, kot je npr. vetrna erozija so v Sloveniji manj pomembne. Izjema je ledna erozija, ki danes ne deluje, je pa imela pomembno vlogo v ledenih dobah. V alpskih dolinah, ki imajo zaradi nje obliko črke U, so se na pobočjih in v dolinah odložili ledeniški, (tako imenovani fluvioglacialni sedimenti) v velikih debelinah.

Primer zelo intenzivne žlebičaste in jarkovne erozije.
Prikaz ekstremne erozije v haldi

Značilni primeri vodne erozije

GLOBINSKA EROZIJA IN USADI: Značilni erozijski procesi v klastičnih kamninah (glinavcih, peščenjakih) so hitro vrezovanje struge v teren, ki jo spremlja plazenje in nastanek usadov na prestrmo nagnjenih brežinah hudournika. Hudournik je tudi potencialni nosilec drobirskih tokov, kar je razvidno iz skalnega in drobirskega materiala v strugi.
BOČNA EROZIJA: Bočna erozija največkrat nastopa na zunanji strani ovinkov rek in potokov ter ob hudournikih, ki se zajedajo v pobočje. Kadar so vode visoke imajo veliko erozijsko moč in povzročajo erozijsko odnašanje obrežnega materiala. Kadar bočna erozija sega v pobočje lahko sproži usad.
HUDOURNIŠKA EROZIJA V DOLOMITU: Tipična erozijska grapa V oblike v Karavankah. Močno pretrt dolomit in šibka vegetacijska rast sta vzrok intenzivne globinske in bočne erozije.	Primer
HUDOURNIK: Fotografija prikazuje izjemno erozijsko in transportno moč visokogorskega hudournika. Ob hudourniških izbruhih, ki jih povzročijo izjemno močne padavine je hudournik sposoben transportirati tudi velike skale.
PLOSKOVNA - POVRŠINSKA EROZIJA: V Slovenskem primorju, kjer teren gradijo flišne kamnine nastopajo erozijska žarišča. Za njih je značilno, da je prst odnešena do laporja, včasih tudi peščenjaka v podlagi. Ob deževjih prihaja do intenzivnega spiranja površine in poglabljanja jarkov. Erozijsko žarišče, kadar je aktivno, se širi v zaledje, če pa ni aktivno, se zarašča s primarnimi rastlinami.
VRŠAJ KOT POSLEDICA HUDOURNIŠKE EROZIJE: Na prehodu grape iz hribovja v dolino hudournik tvori pahljačasto obliko nanosa drobirskega materiala, ki ga imenujemo vršaj. Gradnja na vršaju je ob aktivnem hudourniku tvegana, saj lahko vsakih nekaj let ali desetletij prihaja do novih nanosov materiala. Najbolj izraziti vršaji so v alpskem svetu.
NASTANEK MELIŠČA: Pod strmimi razpokanimi skalnimi stenami pod zunanjimi vplivi (temperaturne spremembe, zmrzovanje, delovanje rastlin) izpadanjo skale in kamnov. Tako nastaja melišče. Poleg padanja posameznih skal, lahko prihaja tudi do večjih skalnih podorov.
ANTROPOGENA EROZIJA: Človek je v kulturni krajini s svojimi posegi v teren pomemben sprožitelj erozijskih procesov, ki jih imenujemo antropogena erozija. Erozijsko najbolj problematični posegi so: rudniški površinski (dnevni) kopi, kamnolomi, peskokopi, obsežne rudniške halde, posek gozdov, ... Na fotografiji je prikazano območje odkopavanja premoga v Trbovljah po izvednih sanacijskih delih.

Tukaj si lahko preberete:

Kaj je erozija?

Kakšne vrste erozije delujejo pri nas?

Značilni primeri vodne erozije

Skalni podori

Zemljinski plazovi in usadi

Masni tokovi