USAD:
Usad je najpogostejši pojav plazenja pri nas. Nastane ob zelo močnih, ponavadi kratkotrajnih deževnih padavinah, ko se površinski zemljinski sloji popolnoma nasičijo z vodo. Ti preperinski sloji se spremenijo v tekoče blato in skupaj s travnato rušo nenadoma zdrsnejo po pobočju navzdol. Drsijo lahko po travi pod usadom vse do konca pobočja, kjer se na ravnini ustavijo.
Najpogosteje nastanejo na strmih delih pobočij pod izravnavami ali pa zajamejo spodnji rob ceste, strmo brežino za hišo ali cesto ter nasip pod hišo na pobočju.
Na fotografiji desno vidimo usade, ki so se sprožili na pobočju nad cesto in za hišo.

ZEMLJINSKI PLAZOVI IN LEZENJE:
Kadar so v podlagi lapornate ali glinaste kamnine, ki hitro preperevajo nastane na njih v obliki preperinskega pokrova do nekaj metrov debela plast glinastih zemljin. Tak glinast pokrov zelo počasi leze (nekaj cm ali decimetrov na leto) po pobočju navzdol. Oblikuje se značilni valovit izgled terena. Lokalno lezenje večkrat preide v plazenje. Takrat nastane zgornji odlomni rob plazu, od katerega dalje se plaz giblje s povečano hitrostjo.

USAD NAD HIŠO:
Usadi pogosto ogrozijo stanovanjske hiše in kmetijska poslopja. Tekoče zemljinske mase (blato) iz usada stečejo na objekt, se naslonijo na zaledne zidove in jih lahko tudi porušijo. Mnogokrat se usad sproži tudi zato ker za hišo niso izvedeni podporni ukrepi.
Če se preperinski sloji popolnoma razmočijo, lahko blatne mase iz usada po pobočju tečejo kot blatni tok.

USAD NA CESTI:
Usadi se najpogosteje sprožijo na cestah, ki so vkopane v pobočje.
Cesta na pobočju je običajno na gornji strani vkopana v pobočje, na spodnji strani pa nasuta z materialom, ki je bil pridobljen z vkopom. Usad na cesti zajame spodnji nasipani del ceste, skupaj s preperinskim pokrovom, na katerega je bil izveden nasip. Na cesti nastane značilna razpoka (tako imenovani zgornji odlomni rob), od katerega navzdol se teren bolj ali manj poniža.

VELIK ZEMLJINSKI PLAZ:
Veliki zemljinski plazovi so redki, toda za okolje izjemno ogrožajoči. Nastanejo na območjih, kjer se seštejejo številni neugodni geološki, morfološki in drugi dejavniki. Preperina ali odloženi pobočni sedimenti nad kamninsko podlago je pri velikih zemljinskih plazovih zelo debela, lahko tudi preko 10 m.
Na sliki desno je prikazan plaz Stogovce, ki je nastal v pobočnih gruščih deloma sprijetih v brečo in je odnesel cesto med Lokavcem in Predmejo na dolžini 800 m.

VELIK KAMNINSKI (HIBINSKI) PLAZ:
V izjemnih primerih pride do zdrsa globoko znotraj kamnine (hribine), bodisi po določeni plasti ali pa tektonski prelomni ploskvi. Znotraj kamnine mora nastopati "šibka" ploskev, ki je nagnjena v isti smeri kot pobočje. Če je trenje na tej ploskvi nižje od delovanja težnosti kamninskih plasti nad njo, pride do nenadnega zdrsa.
Na sliki desno je prikazan velik hribinski plaz Vajont v Italiji, ko je v akumulacijsko jezero hidrocentrale zdrvelo 240 milijonov kubičnih metrov kamninskega materiala. Voda v akumulaciji je pljusknila preko betonske pregrade. Vodni val, ki je uničeval vse na poti po dolini, je povzročil smrt 2000 ljudi.