Zemljina je zmes glin, meljev, peskov, prodov ali ostrorobih kosov kamnin, včasih tudi z organskimi primesmi, ki gradi površinske plasti terena.

Sestava in tudi poimenovanje zemljine je predvsem odvisno od relativnega razmerja med osnovnimi sestavinami: glinami, melji in peski. Kadar prevladujejo v sestavi drobni glinasti delci dobi ime po njej: GLINA (v ljudskem jeziku se uporablja tudi izraz ILOVICA; na Krasu pa rdeči glini pravijo TERRA ROSA). Kadar ima glina znatne primesi melja dobi ime meljna glina, kadar peska pa peščena glina. Podobno poimenujemo tudi melje in peske s primesmi, npr: glinasti pesek, peščen melj ...

Pogosto kamnina v podlagi ne razpade v celoti in tako prispeva v preperinski pokrov kose oziroma kamne. Ostrorobi kosi in kamni kamnine lahko pridejo v preperino tudi z izpadom iz višjih leg pobočja. Dobimo tako imenovani grušč, ki ga sestavljajo kosi kamnine v glinasti, meljni ali peščeni osnovi. Tudi za grušče velja, da jih poimenujemo glede na primesi drobnejših delcev (glinasti grušč, peščeno-meljni grušč, ...)

V širših rečnih dolinah, kjer je transportna moč vode velika, pa se odlagajo prodni sedimenti. Prod je lahko droben, debel z več primesi peska (peščen prod) itd.

Najvišjo zgornjo plast terena ponavadi pokriva prst oziroma humus, t.j. do 0,5 m debel, z organskimi snovmi bogati rahlo odloženi sloj.

Preperinski pokrov je, kadar je debel in se nahaja na območju zbiranja podtalne vode, pogosto podvržen plazenju in eroziji. Na njem nastanejo zemljinski plazovi.