Velik blatni tok
Kadar se drobnozrnate glinaste zemljinske mase na velikem zemeljskem plazu, popolnoma razmočijo se spremenijo v blato, ki iz plazu steče navzdol in uničuje vse pred sabo.
Fotografija prikazuje "blatno reko", ki se vije iz pobočij Čavna proti zaselku Lokavec pri Ajdovščini. Blatni tok, ki se je premikal ob deževjih več deset metrov na dan, je bil debel okoli 10 m in dolg preko enega kilometra.

Manjši drobirski ali blatni tokovi:
Manjši drobirski ali blatni tokovi stečejo ali iz usadov ali pa steče material, ki se je nabral v grapah. Hitrost tečenja drobirskega materiala je tem večja čim strmejši je naklon pobočja in čim večja je vsebnost vode. Visoka vsebnost gline zmanjšuje hitrost masnega toka. Turbulenten tok, pri katerem kamni v toku trkajo med seboj in s tem vzdržujejo energijo doseže velike hitrosti.

Nanosi drobirskih tokov:
Drobirski tokovi odlagajo plavje (drevesa) in plavine (skale, kamne, droben material v strugi vodotoka, na vršajih, izravnavah in v dolinah.
Na fotografiji je primer odloženega drobirja v strugi hudournika.

Drobirski tok v Logu pod Mangrtom leta novembra 2000:
Drobirski tok je z hitrostjo okoli 8 m/s zgrmel v dolino po strugi Mangrskega potoka in Predelice. Pot drobirskiega toka od izvora na območju Stož pa do Gorenjega Loga, kjer se je tok razlil, je bila okoli 3 km.
Po podatkih Hidrometeorološkega zavoda RS je v oktobru in novembru padlo 1600 mm dežja na kvadratni meter. Te izjemne padavine so bile tudi osnovni vzrok sproženja plazenja in kasnejšega nastanka drobirskega toka pod Mangartom.
Sproženje drobirskega toka iz Stož je bilo tesno povezano s pojavom plazenja. Najprej je nastal plaz, ki se je razmočil do take mere, da se je utekočinil in stekel v strugo Mangrtskega potoka, po 35 urah pa naprej v dolino. Območje akumulacije splazele mase je veliko okoli 20 ha, široko 400 m in z višinsko razliko 1100 m.
Ko je drobirski tok pritekel v dolino, se je, od mostu v Gorenjem Logu dalje, drobirska tekoča masa, kot je tipično, pahljačasto razlila ob strugi Predelice (slika).

Drobirski tok kot posledica potresa:
Ob velikonočnem potresu leta 1998 v Posočju se je v dolini Lepene sprožil drobirski tok. V grapi visoko nad dolino so se nabrale skale, kamni in grušč. Ob potresu je ta kameninski material začel drveti po grapi navzdol. Ob tem je s sabo potegnil še prst in humus na pobočju. Pri potovanju navzdol je nastala zmes drobnozrnatega in grobozrnatega materiala z vodo, ki je tekla po grapi. Nastali drobirski tok se je, ko je pridrvel na položno pobočje v dolini razlil v več krakih in se ob tem ustavil ker je izgubil vodo in energijo zaradi položnega terena.

Drobirski tok v gozdu:
Pri ustavljanju manjših drobirskih tokov ima gozd pomebno funkcijo. Večji drobirski tokovi pa pri drvenju po pobočju ali grapi vključujejo vase material iz bokov in dna, kot tudi debla dreves in s tem postajajo vedno večji. Ustavijo se ko se nagib pobočja zmanjša.
Fotografija je iz območja Soteske med Bledom in Bohinjsko Bistrico.