Tukaj si lahko preberete:


Kaj so skalni podori?

Pod skalne podore in padanje kamnov uvrščamo izpadanje skalnih gmot iz navpičnih in strmih brežin. Od lokalnih razmer je odvisno ali bo prišlo do zelo velikih podorov ali samo do izpadanja posameznih skalnih blokov, skal ali kamnov. Po izpadu skalne gmote iz primarnega položaja se izpadle skale ali kamni valijo, kotalijo ali odskakujejo po pobočju navzdol vse do doline. Posamezne skale se lahko ustavijo tudi ob drevesih ali na izravnavah na pobočju.

Na skici je prikaz nastanka skalnega podora:

Kako nastanejo skalni podori in izpadanje posameznih skalnih gmot?

Skalni podori in izpadanje skalnih gmot je vezano na alpski svet in hriboviti svet, kjer na strmih pobočjih štrlijo iz pobočja skalne čeri. Podori se dogajajo tudi na območjih, kjer so naše reke vrezale globoke strme doline in grape ter vzdolž skalnih sten, ki se dvigajo nad položnejšim terenom.
Skalni podor se ponavadi začne z zdrsom skalne gmote po tektonski razpoki ali plastovitosti, ki je nagnjena v smeri pobočja navzdol. Sledi razbijanje, padanje, kotaljenje in odskakovanje skal po pobočju navzdol.

Prikaz labilnih blokov, ki grozijo, da se prevrnejo iz svojega ležišča:

Kateri znaki napovedujejo skalni podor?

Podor se zgodi brez predhodne napovedi. Le pri največjih lahko pred glavno porušitvijo prihaja do izpadanja posameznih skal iz območja bodočega podora. Največ skalnih podorov sproži potres. Sprožitelji so tudi veter, zmrzovanje in odtajevanje, močne padavine, ...

Značilni primeri skalnih podorov

SKALNI PODORI V ALPSKEM SVETU:
Ogromni skalni podori, pa tudi padanje posameznih skalnih blokov nastopajo pri nas v Julijskih alpah, Karavankah in Savinjskih alpah.

Fotografija na desni prikazuje velik skalni podor, ki se je zgodil nad Jezerskim pod Kočno. Najvišji slovenski slap Čedca se je zmanjšal na majhen slapek.

ZDRS SKALNEGA BLOKA:
Mnogokrat hiše, ki stojijo pod strmimi skalnimi pobočji in stenami ogrožajo izpadi skalnih blokov.

Slika prikazuje mesto izpada velikega skalnega bloka na območju Tržiča, ki je ogrozil cesto proti Dolžanovi soteski.

SKALNI PODOR NA OBALNIH KLIFIH:
Flišni klifi, ki gradijo večji del slovenske obale so podvrženi abraziji in intenzivnemu preperevanju. V njih nastopajo tudi debele plasti apnenčastih turbiditov, ki tvorijo velike spodmole, ki se, ko so preveč spodjedeni, podrejo. Nastanejo skalni podori.

NEMA PRIČA IZPADA VELIKE SKALE:
Izpadle skale so "neme priče" preteklih ogrožajočih dogodkov, ki pa se jih ljudje večinoma ne zavedajo.

PADANJE POSAMEZNIH SKAL IN KAMNOV:
Slovenija je zelo hribovita. Zato so predvsem ceste v alpskem in hribovitem svetu močno ogrožene pred padanjem skal in kamnov.
Fotografija prikazuje skalo, ki je padla na cesto v Baški grapi.

VLOGA GOZDA PRI ZADRŽEVANJU IZPADLIH SKAL:
Gozdovi imajo pomembno vlogo pri zadrževanju izpadlih skal in kamnov. Številne skale se ustavijo ob drevesih, tiste, ki se prebijejo skozi gozd pa imajo zmanjšano hitrost in zmanjšano rušilno moč.